SPLOŠNE INFORMACIJE O POKLICNI MATURI

Dijaki izobraževalnih programov gastronomski tehnik – PTI (poklicno tehniško izobraževanje), gastronomsko-turistični tehnik – SSI (srednje strokovno izobraževanje) in dijaki izobraževalnega programa predšolska vzgoja – SSI zaključijo šolanje s poklicno maturo, ki je državni izpit. Poklicno maturo določa Zakon o maturi, pravila in postopke njenega izvajanja pa določajo podzakonski akti (predvsem: Pravilnik o poklicni maturi in Izpitni red na poklicni maturi).

Obrazci poklicne mature

Prijavo na poklicno maturo, odjavo od poklicne mature in pred prijavo k poklicni maturi dobite v razdelku “Dokumenti za POM”.

-POGOJI ZA OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE

Poklicno maturo lahko opravljajo kandidati, ki so:

  • uspešno zaključili 4. letni program srednjega strokovnega izobraževanja
  • uspešno zaključili 5. letni program poklicno tehniškega izobraževanja
  • so že opravili poklicno maturo v celoti in želijo izboljšati oceno
  • so dobili negativno oceno iz katerega od predmetov (do dva negativna predmeta je popravni izpit; več kot dva negativna predmeta je ponovno opravljanje celotne poklicne mature).

-IZPITNI ROKI IN PRIJAVA

Poklicna matura poteka vsako leto v treh izpitnih rokih:

  • spomladanski izpitni rok (maj-junij tekočega leta)
  • jesenski izpitni rok (avgust-september tekočega leta)
  • zimski izpitni rok (februar naslednjega leta)

Meseca marca redni dijaki opravljajo predmaturitetni preizkus, na katerem spoznajo izpitni red in bolj tehnično plat izvedbe mature ter ugotovijo raven že doseženega znanja pri posameznem predmetu.

Dijaki se prijavijo na posamezne izpitne roke na šoli, kjer bodo opravljali poklicno maturo.

Prijavnico oddajo tajniku šolske maturitetne komisije za poklicno maturo.

Rok za prijavo

Roki za prijavo na poklicno maturo so različni in sicer:

  • 60 dni pred spomladanskim rokom (do 27. marca)
  • 45 dni pred jesenskim (do 6. julija) in zimskim (do 11. decembra) izpitnim rokom

Izbira maturitetnih predmetov

Kandidati opravljajo poklicno maturo iz 4 predmetov (prva dva sta obvezna, tretji in četrti pa izbirna:

  • 1. predmet: slovenščina
  • 2. predmet: gastronomija in turistične storitve, gastronomija in turizem s podjetništvom ali vzgoja predšolskega otroka
  • 3. predmet: matematika ali angleščina ali nemščina ali italijanščina
  • 4. predmet: izdelek oziroma storitev in zagovor (kuharstvo, strežba ali  projektna naloga iz predmeta praktični pouk turizma) ali izpitni nastop in zagovor za dijake predšolske vzgoje

-IZPITI NA POKLICNI MATURI

Izpiti iz predmetov poklicne mature se opravljajo pisno in ustno; pri četrtem predmetu pa je to izdelek v obliki projektne naloge (pisni del) in zagovor projektne naloge (ustni del). Pisni del 1. in 3. predmeta IN 2. predmet pri predšolski vzgoji sestavi državna predmetna komisija za poklicno maturo, medtem ko pisni del 2. predmeta (GTT in GAT) sestavijo učitelji predmeta na šoli. Za ustni del izpita sestavijo vprašanja pri vseh predmetih poklicne mature učitelji predmetov na šoli.

Potek pisnih in ustnih izpitov

Pisni izpit iz istega predmeta poteka na vseh šolah ob istem času. Vedno se začnejo vsi pisni izpiti ob 9. uri. Kandidat na isti dan lahko opravlja največ en pisni izpit. Pisni izdelek je anonimen in je opremljen s šifro kandidata. Izpitni komplet obsega eno (matematika) ali dve izpitni poli.

Ustni izpit poteka pred šolsko maturitetno komisijo. Kandidat na isti dan lahko opravlja največ dva ustna izpita. Projektno nalogo kandidat izdela in zagovarja praviloma pri učitelju predmeta (mentorju) na šoli, kjer se izobražuje.

Postopek ocenjevanja

Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, zagovoru in projektni nalogi se ocenjuje v točkah tako, kot je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu in kot za posamezni izpitni rok določi republiška predmetna komisija. Republiška maturitetna komisija na predlog republiške predmetne komisije določi merila za pretvorbo točk v ocene. Pretvorba je v vseh treh  izpitnih rokih enega šolskega leta enaka (od spomladanskega do zimskega roka).

Pisni izdelek točkujeta  en ali dva ocenjevalca (pri slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini drugo izpitno polo), ki zaradi šifre in anonimnosti ne pozna kandidata. Ko ocenjujeta dva ocenjevalca, se upošteva srednje število točk obeh ocenjevalcev. Tako se poskuša doseči čim večja objektivnost, saj so vsi pisni izdelki ocenjeni po enakih merilih, rezultati ocenjevanja pa so primerljivi.

Projektno nalogo oceni le mentor, ki ga je izbral kandidat glede na razpisane naslove projektnih nalog.

Ustni izpit ocenjujejo: izpraševalec (ki izpolnjuje pogoje za učitelja predmeta, pri katerem poteka izpit) in dva člana komisije, od katerih je vsaj eden nosilec predmeta, ki se ocenjuje. Enako je pri zagovoru izdelka oziroma storitve, kjer je mentor v vlogi izpraševalca. Vprašanja postavlja le izpraševalec oziroma mentor.

Projektno nalogo opravlja kandidat v zaključnem letniku izven pouka. Nalogo oceni mentor po ocenjevalnih navodilih ustrezne republiške predmetne komisije.

Končna ocena pri predmetu

  • Skupno število točk, ki jih kandidat dobi pri predmetu, je vsota točk, doseženih pri pisnem in ustnem izpitu ter za četrti predmet točke,  dobljene pri projektni nalogi in zagovoru le-te, v razmerju, določenem v predmetnem izpitnem katalogu.

Kandidatu, ki je pristopil samo k pisnemu delu izpita, se štejejo le točke pisnega dela. Če pa kandidat naredi projektno nalogo in ne pristopi k zagovoru projektne naloge, se mu ne upošteva točk projektne naloge in je negativno ocenjen iz četrtega predmeta. Ocena četrtega predmeta je trajno upoštevana, če je pozitivna (zadostno ali več). Ocenjevalna lestvica za predmete poklicne mature je petstopenjska in obsega naslednje ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).

Pri poklicni maturi je uveljavljeno tudi načelo pogojno pozitivne ocene, ki omogoča ustrezen uspeh pri poklicni maturi in sicer:

  • če ima kandidat pri treh predmetih poklicne mature oceno najmanj dobro (3) in je pri enem predmetu negativen (nezadostno-1), se negativna ocena spremeni v zadostno (2), ampak mora pri negativnem (nezadostnem) predmetu doseči najmanj 80% točk potrebnih za pozitivno oceno.

Splošni uspeh pri poklicni maturi

Kandidat opravi poklicno maturo, če je pri vseh štirih predmetih dosegel pozitivno končno oceno.

Splošni uspeh se izraža na poklicni maturi s številom točk, ki je vsota ocen iz štirih predmetov poklicne mature.

Pri slovenščini se oceni izpita dodajajo točke tako, da se zgornji polovici ocene odlično (5) prištejejo tri dodatne točke, ocenama iz spodnje polovice ocene odlično (5) in zgornje polovice ocene prav dobro (4) dve dodatni točki in ocenama iz spodnje polovice ocene prav dobro (4) in iz zgornje polovice ocene dobro (3) ena dodatna točka. Zgornjo oziroma spodnjo polovico ocene določa število doseženih točk v razponu med sosednjima ocenama. Mejno število točk spada v zgornjo polovico ocene.

Najnižji splošni uspeh na obvestilu o opravljeni poklicni maturi je tako osem (8) točk.

Najvišji možni splošni uspeh lahko doseže kandidat, ki je pri vseh predmetih dosegel odlično oceno in pri prvem predmetu (slovenščina) tako dobro odlično oceno, da je dobil tri dodatne točke ter s tem zbral 23 točk.

Kandidat opravi poklicno maturo z izjemnim splošnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Republiška maturitetna komisija za poklicno maturo.

Plačilo in prijava k poklicni maturi

Posamezni predmet poklicne mature ali celotno poklicno maturo plačajo kandidati, ki nimajo statusa dijaka ob prijavi na poklicno maturo ali pri opravljanju predmeta/ov poklicne mature.

Plačilo se izvede v računovodstvu šole.

Pripravila tajnica šolske maturitetne komisije Lučka Jevnikar, uni. dipl. slov.

(Skupno 642 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost